ULCUS CRURIS VENOSUM – ODPRTA NOGA

KONCEPT TERAPIJE

Medicinski kompresijski proizvodi za ciljno oskrbo pri terapiji “odprte noge”.

COMPRESSANA ponuja za zdravljenje in preprečevanje ponovitve venskih razjed na nogah različne kompresijske aplikacije.

Po obvezni začetni fazi dekongestije povezanega edema s kompresijskimi povoji lahko v ustreznih primerih zdravljenje preide na dvoslojni Ulcus kompresijski sistem.

NASTANEK IN TERAPIJA

Ulcus cruris venosum (lat. ulcus = razjeda, crus = spodnji del noge, vena = krvna žila) se nanaša na globoke rane, ki se slabo celijo in nastanejo predvsem v predelu gležnja in spodnjega dela noge. Dodatek “venosum” pa se nanaša na izvor bolezni: venska razjeda na nogi nastane kot posledica motnje krvnega obtoka, ki povzroči poškodbo tkiva v koži in podkožju. Za to je zelo pogosto odgovorna tromboza ali kronično vensko popuščanje (CVI). Slednji opisuje seštevek kliničnih sprememb kože in podkožja, ki nastanejo v okviru kronične venske bolezni. Razjeda na nogi pa je najresnejša oblika bolezni.

SIMPTOMI

Vidni simptomi in opozorilni znaki kroničnega venskega popuščanja so povečana pigmentacija kože (rjave lise) in žilne risbe, ki se kot pajkova mreža raztezajo čez notranji rob stopala in notranji del gležnja (corona phlebectatica). Stalna poškodba tkiva, ki jo povzroči kronično vensko popuščanje, se lahko razvije v razjede, ki se slabo celijo. V posebej hudi obliki lahko takšna razjeda na nogi povzroči tudi nekrozo kožnega tkiva. Ta proces lahko spremljajo tudi hude bolečine.

ULCUS CRURIS VENOSUM – ODPRTA NOGA

C 0

normalne vene

C 1

teleanginektazije ali retikularne vene
(drobne razširjene žilice)

C 2

krčne žile
(varice)

C 4

krčne žile s tipičnimi kožnimi spremembami
(hiperpigmentacije, dermatitis,
lipodermatoskleroza)

C 6

aktivna venska razjeda
(Ulcus cruris venosum)

Klinični razredi po CEAP klasifikaciji.

VZROKI

TERAPIJA VENSKE RAZJEDE (“ODPRTE NOGE”) POTEKA V VEČ FAZAH

Ob nastanku rane je pogosto prisoten tudi edem, ki zavira njeno celjenje. Zato je potrebno obstoječo oteklino zmanjšati z ročno limfno drenažo, vadbeno terapijo in fizioterapijo. V tej tako imenovani dekongestivni fazi se uporabljajo flebološki kompresijski povoji in po možnosti medicinski adaptivni kompresijski sistemi. Informiranje in poučevanje bolnika o zdravljenju je v tej fazi nujno, saj so ukrepi dolgotrajni in zahtevajo aktivno sodelovanje prizadete osebe. V skladu z veljavnimi medicinskimi smernicami je treba skrbno dokumentirati, če po fazi dekongestije ne pride do prehoda s flebološkega kompresijskega povoja na kompresijske nogavice. Izbira in jakost kompresije sta
prepuščeni zdravniku flebologu!

STATUS ŽIL
Zdravljenje venske razjede na nogi običajno zahteva visoke vrednosti kompresijskega pritiska v kompresijskem razredu 3. Zaradi potrebnega sorazmerno visokega pritiska je treba pred zdravljenjem z medicinskimi kompresijskimi proizvodi razjasniti stanje krvnega obtoka (status žil) na prizadeti nogi. To je potrebno, da se izključijo morebitne kontraindikacije.

Po potrebi je lahko indicirana kompresijska terapija z nižjo kompresijo pri visokem delovnem tlaku/togosti v povezavi z notranjo nogavico brez kompresije in/ali intermitentno pnevmatsko kompresijo.

ODPRTE RANE
Odprte rane zahtevajo strokovno, higiensko oskrbo rane z ustrezno prevezo, po potrebi v ambulanti za preveze, preden si nadenete medicinske kompresijske nogavice.

ABSOLUTNE KONTRAINDIKACIJE
– prisotnost napredovalne periferne arterijske bolezni
– dekompenzirano srčno popuščanje
– septični flebitis
– Phlegmasia coerulea dolens

RELATIVNE KONTRAINDIKACIJE
– izrazite vlažne dermatoze
– v primeru intolerance na material medicinskih kompresijskih n ogavic
– hude senzorične motnje okončin
– napredovala periferna nevropatija (npr. zaradi sladkorne bolezni)
– primarni kronični poiartritis

 

V vzdrževalni fazi se poskuša ohraniti uspešnost terapije in jo optimizirati. V ta namen se dolgoročno lahko uporablja dvokomponentni Ulcer-System, Glede na potek bolezni je včasih potrebna ponovitev ukrepov prve faze.

Ob nastanku rane pogosto nastane tudi edem, ki zavira njeno celjenje. Zato je potrebno obstoječo oteklino zmanjšati z ročno limfno drenažo, vadbeno terapijo in fizioterapijo. V tej tako imenovani dekongestivni fazi se uporabljajo flebološki kompresijski povoji in po možnosti medicinski adaptivni kompresijski sistemi. adi obodnih nihanj, ki se pojavljajo. Informiranje in poučevanje bolnika o zdravljenju je v tej fazi nujno, saj so ukrepi dolgotrajni in zahtevajo aktivno sodelovanje prizadete osebe. V skladu z veljavnimi medicinskimi smernicami je treba skrbno dokumentirati, če po fazi dekongestije ne pride do prehoda s flebološkega kompresijskega povoja (PKV) na kompresijske nogavice. PKV oskrba bolnikov z vensko razjedo na nogi mora biti torej upravičena, če poteka več mesecev ali let!

Ker vzroki za nastanek venske razjede venske razjede na nogi ponjeni zacelitvi niso odpravljeni, je pomembno, da se z zdravljenjem nadaljuje. V okviru kasnejšega preprečevanja ponovitve z medicinskimi kompresijskimi nogavicami sta gibanje in kompresija ob aktivni udeležbi prizadete osebe bistvenega pomena za trajni uspeh zdravljenja (glej smernico medicinske kompresijske terapije 2018). Na ta način se lahko pozdravi tudi dolgotrajna razjeda.

Ob nastanku rane je pogosto prisoten tudi edem, ki zavira njeno celjenje. Zato je potrebno obstoječo oteklino zmanjšati z ročno limfno drenažo, vadbeno terapijo in fizioterapijo. V tej tako imenovani dekongestivni fazi se uporabljajo flebološki kompresijski povoji in po možnosti medicinski adaptivni kompresijski sistemi. Informiranje in poučevanje bolnika o zdravljenju je v tej fazi nujno, saj so ukrepi dolgotrajni in zahtevajo aktivno sodelovanje prizadete osebe. V skladu z veljavnimi medicinskimi smernicami je treba skrbno dokumentirati, če po fazi dekongestije ne pride do prehoda s flebološkega kompresijskega povoja na kompresijske nogavice. Izbira in jakost kompresije sta
prepuščeni zdravniku flebologu!

V vzdrževalni fazi se poskuša ohraniti uspešnost terapije in jo optimizirati. V ta namen se dolgoročno lahko uporablja dvokomponentni Ulcer-System, Glede na potek bolezni je včasih potrebna ponovitev ukrepov prve faze.

Ker vzroki za nastanek venske razjede venske razjede na nogi ponjeni zacelitvi niso odpravljeni, je pomembno, da se z zdravljenjem nadaljuje. V okviru kasnejšega preprečevanja ponovitve z medicinskimi kompresijskimi nogavicami sta gibanje in kompresija ob aktivni udeležbi prizadete osebe bistvenega pomena za trajni uspeh zdravljenja (glej smernico medicinske kompresijske terapije 2018). Na ta način se lahko pozdravi tudi dolgotrajna razjeda.

STATUS ŽIL
Zdravljenje venske razjede na nogi običajno zahteva visoke vrednosti kompresijskega pritiska v kompresijskem razredu 3. Zaradi potrebnega sorazmerno visokega pritiska je treba pred zdravljenjem z medicinskimi kompresijskimi proizvodi razjasniti stanje krvnega obtoka (status žil) na prizadeti nogi. To je potrebno, da se izključijo morebitne kontraindikacije.

Po potrebi je lahko indicirana kompresijska terapija z nižjo kompresijo pri visokem delovnem tlaku/togosti v povezavi z notranjo nogavico brez kompresije in/ali intermitentno pnevmatsko kompresijo.

ODPRTE RANE
Odprte rane zahtevajo strokovno, higiensko oskrbo rane z ustrezno prevezo, po potrebi v ambulanti za preveze, preden si nadenete medicinske kompresijske nogavice.

ABSOLUTNE KONTRAINDIKACIJE
– prisotnost napredovalne periferne arterijske bolezni
– dekompenzirano srčno popuščanje
– septični flebitis
– Phlegmasia coerulea dolens

RELATIVNE KONTRAINDIKACIJE
– izrazite vlažne dermatoze
– v primeru intolerance na material medicinskih kompresijskih n ogavic
– hude senzorične motnje okončin
– napredovala periferna nevropatija (npr. zaradi sladkorne bolezni)
– primarni kronični poiartritis

 

Ob nastanku rane pogosto nastane tudi edem, ki zavira njeno celjenje. Zato je potrebno obstoječo oteklino zmanjšati z ročno limfno drenažo, vadbeno terapijo in fizioterapijo. V tej tako imenovani dekongestivni fazi se uporabljajo flebološki kompresijski povoji in po možnosti medicinski adaptivni kompresijski sistemi. adi obodnih nihanj, ki se pojavljajo. Informiranje in poučevanje bolnika o zdravljenju je v tej fazi nujno, saj so ukrepi dolgotrajni in zahtevajo aktivno sodelovanje prizadete osebe. V skladu z veljavnimi medicinskimi smernicami je treba skrbno dokumentirati, če po fazi dekongestije ne pride do prehoda s flebološkega kompresijskega povoja (PKV) na kompresijske nogavice. PKV oskrba bolnikov z vensko razjedo na nogi mora biti torej upravičena, če poteka več mesecev ali let!